Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter krajši delovni čas zaradi invalidnosti

Samostojni podjetnik (popoldanec) ima v letu 2024 zaposleno osebo (družinski član) za poln delovni čas. Prihodki v letu 2024 so X. Prihodki v letu 2023 so bili Y. Ali je lahko v letu 2025 še vedno normiranec glede na to, da nosilec ni zavarovan preko s.p., temveč ima eno zaposleno osebo za poln delovni čas? Ustvaril bi 70.000 evrov prometa, ali pa bi zaprl dejavnost, ki bi jo odprl družinski član.

Zavezanec lahko na podlagi priglasitve uveljavlja normirane odhodke, dokler izpolnjuje zakonske pogoje za to ali dokler davčnemu organu (na obrazcu DohDej) ne sporoči, da ne želi več uveljavljati normiranih odhodkov in da bo v naslednjem davčnem letu uveljavljal dejanske odhodke. Zavezanec lahko uveljavlja normirane odhodke vse dotlej, dokler povprečje njegovih prihodkov iz dejavnosti v dveh zaporednih predhodnih letih ne presega 60.000,00 evrov (v primeru, če je bil v vsakem od preteklih dveh let neprekinjeno obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve vsaj 9 mesecev) oziroma če povprečje ne presega 30.000,00 evrov (v primeru, če v nobenem od preteklih dveh let ni bil obvezno zavarovan neprekinjeno vsaj 9 mesecev). V primeru, če zavezanec ne izpolnjuje enega od navedenih dveh pogojev (npr. če je v enem od zaporednih dveh let obvezno zavarovan najmanj devet mesecev neprekinjeno, v drugem pa ne), lahko ugotavlja davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, če povprečje dohodkov iz dejavnosti dveh zaporednih let ne presega 45.000,00 evrov.

Predhodno navedeno pravilo se uporablja za ugotavljanje davčne osnove za davčna obdobja od vključno 2027 dalje, za leti 2025 in 2026 pa velja posebna ureditev, in sicer mora zavezanec v letu 2025 ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in…