Danes je 25.4.2024

Input:

Vpliv obresti med povezanimi osebami na obračun davka od dohodkov pravnih oseb

2.11.2022, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 13 minut

2022.11.1.1 Vpliv obresti med povezanimi osebami na obračun davka od dohodkov pravnih oseb

Natalija Kunstek, davčna svetovalka

Za premostitev likvidnostnih težav se zavezanci čestokrat odločajo za najem posojila od povezane osebe. V tem kontekstu se v praksi kot povezana oseba pojavi bodisi kapitalsko povezana družba bodisi fizična oseba kot lastnik družbe. Posledica takšnega posojila med povezanimi osebami se v okviru obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju DDPO) odraža v obliki obresti na odhodkovni strani davčne bilance. To pomeni, da na podlagi obračunanih obresti od posojil med povezanimi osebami, davčni zavezanec za DDPO znižuje davčno osnovo za DDPO in posledično zmanjšuje svojo DDPO obveznost. Vendar je za posojila med povezanimi osebami znesek davčno priznanih obresti reguliran. Pojasnilo v zvezi s tem podajamo v nadaljevanju.

Za namene določanja davčno priznanih obresti iz naslova posojil med povezanimi osebami je treba upoštevati vidik tako imenovane priznane obrestne mere (v nadaljevanju POM).

Osnovna pravna podlaga za določanje davčno priznanega zneska obresti iz naslova posojil med povezanimi osebami je Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju ZDDPO-2).

Davčni vidik tanke kapitalizacije in vpliv na obračun DDPO

Tako imenovana tanka kapitalizacija je opredeljena v okviru 32. člena ZDDPO-2, ki opredeljuje obresti od presežka posojil. Skladno s predmetnim členom se kot odhodek ne priznajo obresti od posojil, ki so prejeta od delničarja oziroma družbenika:

  • ki ima kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu,

  • če kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila presegajo štirikratnik zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca (v nadaljnjem besedilu: presežek posojil), ugotovljene glede na znesek in obdobje trajanja presežka posojil v davčnem obdobju.

Navedena določba ne velja v primeru, ko je posojilojemalec banka in zavarovalnica. Podobno predmetna določba ne velja v primeru, ko lahko zavezanec dokaže, da bi presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba.

Za posojila delničarja oziroma družbenika v kontekstu zgoraj navedenega štejejo tudi posojila osebe, ki se kadarkoli v davčnem obdobju šteje za povezano osebo tako, da ima delničar oziroma družbenik ali njegovi družinski člani hkrati neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v