Danes je 5.10.2022

Input:

Ur. l. RS 5017/2006, Zakon o davku na dediščine in darila, z dne 20.5.2016

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček. Osnovni predpis je povzet po PISRS (Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije). Nadaljnje posodobitve so pripravljene v uredništvu založbe Verlag Dashöfer.
ZAKON
O DAVKU NA DEDIŠČINE IN DARILA
(ZDDD)



Zadnja sprememba
Številka
Veljavno od
Odločba o razveljavitvi drugega odstavka 5. člena Zakona o davku na dediščine in darila
1546/2016
20.5.2016
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja davek na dediščine in darila (v nadaljnjem besedilu: davek).
2. člen
(predmet obdavčitve)
(1)  Predmet obdavčitve po tem zakonu je premoženje, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino ali darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Predmet obdavčitve po tem zakonu je tudi premoženje, ki ga pravna oseba prejme od pravne ali fizične osebe kot darilo ali dediščina, ki se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.
(2)  Kot premoženje se štejejo:
-  nepremičnine,
-  premičnine,
-  premoženjske in druge stvarne pravice.
(3)  Med premičnine se štejejo tudi vrednostni papirji in denar. Kot darilo se šteje tudi volilo.
(4)  Ne glede na določbe tega člena darilo ali dediščina, ki zajema le premičnine, ni predmet obdavčitve, če je skupna vrednost premičnin nižja od 5.000 eurov.
3. člen
(davčni zavezanec)
(1)  Zavezanec ali zavezanka za plačilo davka (v nadaljnjem besedilu: davčni zavezanec) je fizična ali pravna oseba zasebnega prava, ki prejme premoženje na podlagi dedovanja ali darovanja. Davčni zavezanec je tudi fizična oseba, ki prejme premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju oziroma na podlagi darilne pogodbe za primer smrti.
(2)  Za pravne osebe zasebnega prava po tem zakonu se štejejo: društva, fundacije, skladi, ustanove, zasebni zavodi in gospodarska interesna združenja.
4. člen
(posebne določbe v primeru solastnine in skupne lastnine)
(1)  Pri razdelitvi solastnine plača vsak solastnik ali solastnica (v nadaljnjem besedilu: solastnik) davek od tistega brezplačno prejetega dela premoženja, ki presega njegov solastniški delež.
(2)  Pri skupni lastnini so davčni zavezanci vsi lastniki ali lastnice premoženja solidarno.
5. člen
(davčna osnova)
(1)  Osnova za davek je vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek.
(2)  (razveljavljen)
(3)  Pri premičninah, razen pri denarju, je vrednost iz prvega odstavka tega člena tržna vrednost tega premoženja.
(4)  Pri premičninah se davčna osnova, ugotovljena v skladu s prvim odstavkom tega člena, zniža za 5.000 eurov.
(5)  Če je davčni zavezanec v obdobju dvanajstih mesecev od istega darovalca ali iste darovalke (v nadaljnjem besedilu: darovalec) prejel več daril, se za ugotavljanje davčne osnove vrednosti prejetih daril seštevajo. Rok dvanajstih mesecev začne teči z dnem sprejema prvega darila.
(6)  Pri ugotavljanju davčne osnove se predmeti gospodinjstva ne upoštevajo. Kot predmeti za gospodinjstvo se štejejo gospodinjski predmeti, ki so namenjeni za