Danes je 30.1.2023

Input:

Upravljanje posebnih investicijskih skladov in oprostitve plačila DDV (C-169/04)

4.5.2006, Vir: InfoCuria - Sodna praksa Sodišča

SODBA SODIŠČA (tretji senat)

z dne 4. maja 2006 (Jezik postopka: angleščina)

„Šesta direktiva o DDV – Člen 13(B)(d), točka 6 – Upravljanje posebnih investicijskih skladov – Davčna oprostitev – Pojem ‚upravljanje‘ – Naloge depozitarja – Prenos upravnih nalog“

V zadevi C-169/04,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo VAT and Duties Tribunal, London (Združeno kraljestvo), z odločbo z dne 2. aprila 2004, ki je na Sodišče prispela 5. aprila 2004, v postopku

Abbey National plc,

Inscape Investment Fund

proti

Commissioners of Customs & Excise,

SODIŠČE (tretji senat),

v sestavi A. Rosas, predsednik senata, J. Malenovský, S. von Bahr (poročevalec), A. Borg Barthet in U. Lõhmus, sodniki,

generalna pravobranilka: J. Kokott,

sodna tajnica: M. Ferreira, glavna administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 10. marca 2005,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Abbey National plc J. Woolf, barrister, J.-C. Bouchard, odvetnik, ki ga je pooblastil R. Croker, solicitor,

–        za vlado Združenega kraljestva K. Manji ter E. O'Neill in S. Nwaokolo, zastopniki, skupaj z R. Hillom, barrister,

–        za luksemburško vlado S. Schreiner, zastopnik,

–        za Komisijo Evropskih skupnosti R. Lyal, zastopnik,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 8. septembra 2005,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 13(B)(d), točka 6, Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1, v nadaljevanju: Šesta direktiva).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru dveh sporov med Abbey National plc (v nadaljevanju: Abbey National) in Inscape Investment Fund ter Commissioners of Customs & Excise (v nadaljevanju Commissioners) glede obdavčitve po eni strani storitev, ki jih opravlja depozitar določenega števila pooblaščenih kolektivnih naložbenih podjemov, ustanovljenih na podlagi investicijskega prava („authorised unit trusts“) in odprte investicijske družbe („Open-ended investment company“, v nadaljevanju: OEIC), in po drugi strani upravnih storitev in računovodstva, ki jih opravi tretja družba, na katero je družba za upravljanje OEIC prenesla te storitve.

 Pravni okvir

 Skupnostna ureditev

3        Člen 13(B)(d) Šeste direktive določa:

„Brez poseganja v druge določbe Skupnosti države članice pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe oprostitev in preprečevanja vsakršnih možnih utaj, izogibanj ali zlorab, oprostijo:

[…]

(d)      naslednje transakcije:

1.      dajanje kreditov in posredovanje v zvezi s krediti ter upravljanje kreditov s strani osebe, ki kredit odobri;

2.      sklepanje ali druge vrste poslovanja v zvezi z garancijami za kredite ali kakršnimi koli drugimi oblikami zavarovanja denarja ter upravljanje garancij za kredite s strani osebe, ki kredit odobri;

3.      transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti, tekočimi računi, plačili, transferji, dolgovi, čeki ali drugimi plačilnimi instrumenti, razen izterjave dolgov in factoringa;

4.      transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z valuto, bankovci in kovanci, ki se uporabljajo kot zakonito plačilno sredstvo, razen zbirk; za ‚zbirke‘ se štejejo zlati in srebrni kovanci ter kovanci iz drugih kovin ali bankovci, ki običajno niso v uporabi kot zakonito plačilno sredstvo, ali kovanci numizmatičnega pomena;

5.      transakcije, vključno s posredovanjem, razen upravljanja in hrambe, z delnicami, deleži v družbah ali združenjih, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji, razen z:

–        dokumenti, ki ustanavljajo lastništvo na blagu,

–        pravicami ali vrednostnimi papirji iz člena 5(3);

6.      upravljanje posebnih investicijskih skladov, ki jih opredelijo države članice.“

4        Člen 1(2) Direktive Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 375, str. 3) opredeljuje kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (v nadaljevanju: KNPVP) kot podjeme:

„–      katerih edini namen je skupno vlaganje kapitala, zbranega pri javnosti, v prenosljive vrednostne papirje po načelu razpršitve tveganj

in

–      katerih enote premoženja se na zahtevo imetnikov ponovno odkupijo ali izplačajo, neposredno ali posredno, iz sredstev teh podjemov. […]“

5        V skladu s členom 1(3) se taki podjemi lahko ustanovijo bodisi po „pogodbenem pravu (kot splošni skladi, ki jih upravljajo družbe za upravljanje) ali po investicijskem pravu (kot vzajemni skladi) ali po statutu (kot investicijske družbe)“. V tej direktivi „splošni skladi“ vključujejo „vzajemne sklade“.

6        Glede na člen 4(1) te direktive noben KNPVP ne izvaja teh dejavnosti, če ne dobi dovoljenja pristojnih organov države članice, v kateri je. To dovoljenje je veljavno v vseh državah članicah.

7        Iz člena 4(2) iste direktive izhaja, da mora vzajemni sklad za to, da dobi dovoljenje, izbrati družbo za upravljanje in depozitarja, medtem ko mora investicijska družba za pridobitev dovoljenja prav tako izbrati depozitarja, ni pa ji treba izbrati družbe za upravljanje .

8        Glede na člena 7(1) in 14(1) Direktive 85/611 se morajo