SODBA SODIŠČA (šesti senat)
z dne 17. januarja 2013 (jezik postopka: poljščina)
„DDV – Storitev lizinga skupaj s storitvijo zavarovanja predmeta lizinga, za katero pogodbo sklene lizingodajalec, s stroški za to zavarovanje pa obremeni lizingojemalca – Opredelitev – Enotna sestavljena storitev ali ločeni storitvi – Oprostitev – Zavarovalna transakcija“
V zadevi C‑224/11,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Naczelny Sąd Administracyjny (Poljska) z odločbo z dne 7. aprila 2011, ki je prispela na Sodišče 13. maja 2011, v postopku
BGŻ Leasing sp. z o.o.
proti
Dyrektor Izby Skarbowej w Warszawie,
SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi A. Rosas (poročevalec) v funkciji predsednika šestega senata, U. Lõhmus in A. Arabadžiev, sodniki,
generalna pravobranilka: V. Trstenjak,
sodni tajnik: M. Aleksejev, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 19. septembra 2012,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za BGŻ Leasing sp. z o.o. T. Rolewicz in M. Chomiuk, doradcy podatkowi,
- za Dyrektor Izby Skarbowej w Warszawie O. Dąbrowski, T. Tratkiewicz in J. Kaute, agenti,
- za poljsko vlado M. Szpunar, A. Kraińska in A. Kramarczyk, agenti,
- za Evropsko komisijo K. Herrmann in C. Soulay, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 2(1)(c), 28 in 135(1)(a) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo BGŻ Leasing sp. z o.o. (v nadaljevanju: BGŻ Leasing) in Dyrektor Izby Skarbowej w Warszawie (direktor davčnega urada v Varšavi), ker je ta zavrnil oprostitev plačila davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) za transakcijo, ki je sestavljena iz zagotovitve zavarovanja predmeta lizinga ob sklenitvi storitve lizinga, ki je obdavčena z DDV.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 1(2), drugi pododstavek, Direktive o DDV določa:
„Pri vsaki transakciji se DDV, izračunan na ceno blaga ali storitev po stopnji, ki je predpisana za to blago ali za te storitve, obračuna po odbitku zneska DDV, ki je neposredno vključen v razne stroškovne komponente.“
4 Člen 2 te direktive določa:
„1. Predmet DDV so naslednje transakcije:
[…]
(c) storitve, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo;
[…]“
5 Člen 24 navedene direktive določa:
„1. ‚Opravljanje storitev‘ pomeni vsako transakcijo, ki ni dobava blaga.
[…]“
6 Člen 28 te direktive določa:
„Kadar davčni zavezanec pri opravljanju storitev deluje v svojem imenu, vendar za račun druge osebe, se šteje, da je prejel in opravil te storitve sam.“
7 V skladu s členom 73 Direktive o DDV davčna osnova pri dobavah blaga in opravljanju storitev, razen tistih iz členov 74 do 77 te direktive, zajema vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od pridobitelja, prejemnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takih dobav.
8 Člen 78 navedene direktive določa:
„Davčna osnova vključuje naslednje elemente:
[…]
(b) postranske stroške, kot so provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki jih dobavitelj zaračuna pridobitelju ali prejemniku.
Za namene točke (b) prvega odstavka lahko države članice stroške, ki so predmet posebnega dogovora, štejejo za postranske stroške.“
9 Člen 135 te direktive določa:
„1. Države članice oprostijo naslednje transakcije:
(a) zavarovalne in pozavarovalne transakcije, vključno s povezanimi storitvami, ki jih opravljajo zavarovalni posredniki in zavarovalni zastopniki;
[…]“
10 Člen 401 Direktive o DDV določa:
„Brez poseganja v druge določbe prava Skupnosti ta direktiva ne preprečuje, da država članica ohrani ali uvede davke na zavarovalne pogodbe ter davke na stave in igre na srečo, trošarine, kolke in, bolj splošno, katerekoli davke, dajatve ali obremenitve, ki jih ni mogoče označiti kot prometne davke, pod pogojem, da obračunavanje teh davkov, dajatev in obremenitev v trgovini med državami članicami ne zahteva formalnosti pri prehodu meja.“
Poljska zakonodaja
11 Člen 5(1) zakona o davku na dodano vrednost (ustawa o podatku od towarów i usług) z dne 11. marca 2004 (Dz. U. št. 54, poz. 535, v nadaljevanju: zakon o DDV) določa:
„Davčna osnova za davek na proizvode in storitve, v nadaljevanju ‚davek‘, vključuje:
1. dobavo blaga in storitev, opravljenih na ozemlju države za plačilo;
[…]“
12 Člen 29(1) tega zakona določa:
„Ob upoštevanju odstavkov od 2 do 21 ter členov od 30 do 32, 119 in 120(4) in (5) je davčna osnova promet. Promet je sestavljen iz zneska, dolgovanega iz naslova prodaje, zmanjšanega za znesek davka, ki ga je treba plačati. Dolgovani znesek je celotna dajatev, ki jo dolguje pridobitelj. Poveča se za prejete dotacije, subvencije in druga podobna doplačila, ki neposredno vplivajo na ceno (dolgovani znesek) blaga, ki ga je dobavil davčni zavezanec, ali storitve, ki jo je opravil davčni zavezanec, zmanjšane za znesek davka, ki ga je treba plačati.“
13 Člen 30(3) zakona o DDV določa:
… 
