Pojasnilo navajamo v celoti.
Pojasnilo MF, 421-212/2009/2, 7. 1. 2010
"Zakon o davku od dohodkov pravni oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08 in 5/09; v nadaljevanju: ZDDPO-2) določa, da zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30 % investiranega zneska v opremo in neopredmetena sredstva, vendar največ 30.000 eurov in največ v višini davčne osnove. Pri tem se za potrebe te določbe med opremo ne šteje: pohištvo in pisarniška oprema ter motorna vozila. Določeni sta izjemi od tega pravila, in sicer se olajšava lahko uveljavlja za računalniško opremo, za osebne avtomobile na hibridni ali električni pogon, avtobuse na hibridni ali električni pogon in tovorna motoma vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI. Iz navedenega sledi, da se za vlaganja v zemljišča in zgradbe ne more uveljavljati olajšave za investiranje.
Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/02; v nadaljevanju: SPZ) stavbno pravico uvršča med stvarne pravice. Stvarne pravice so po 2. členu SPZ: lastninska pravica, zastavna pravica, zemljiški dolg, služnosti, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica. V skladu s 3. členom SPZ je predmet stvarne pravice stvar. Po Stvarnopravnem zakoniku s komentarjem* gre pri stvarnih pravicah za odnos med ljudmi glede stvari.
Premoženjska pravica pa je v 22. členu SPZ opredeljena kot pravica, ki je prenosljiva in katere vrednost je mogoče izraziti v denarju. Glede na Stvarnopravni zakonik z uvodnimi pojasnili prof. dr. Matjaža Tratnika** premoženjske pravice niso stvari, zato na njih niso možne stvarne pravice. Edini izjemi sta zastavna pravica in užitek, ki se lahko ustanovita tudi na premoženjskih pravicah.
256. člen SPZ določa, da je stavbna pravica pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino, da je stavbna pravica omejena v trajanju na največ 99 let in da je stavbna pravica prenosljiva. Za prenos stavbne pravice se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za prenos lastninske pravice na nepremičninah.
Stvarnopravni zakonik s komentarjem razlaga, da je v določbi, da je stavbna pravica pravica imeti v Iasti zgrajeno zgradbo nad in pod tujo nepremičnino, jasno izražen odstop od temeljnega načela povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo credit) iz 8. člena SPZ po katerem vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače. In prav v primeru instituta stavbne pravice SPZ določa drugače. Zgradba, ki jo ima v lasti imetnik stavbne pravice, namreč v času obstoja stavbne pravice ni sestavina nepremičnine, na kateri oziroma nad ali pod katero je zgrajena, temveč je sestavina stavbne pravice, ki se jo prav zaradi možnosti izvzema zgradbe iz sfere nepremičnine, na, pod ali nad katero dejansko stoji,…
