Danes je 1.11.2024

Input:

Pojasnilo DURS: Metode za odpravo dvojnega obdavčevanja in odprava dvojnega obdavčevanja v ZDoh-1 in ZDavP-1

17.8.2006, Vir: DURSČas branja: 13 minut

Pojasnilo davčnega organa objavljamo v celoti.

Pojasnilo DURS, št. 42105-15/2006, 20. 2. 2006, 42105-49/2006, 17. 8. 2006

"1. Splošno o metodah za odpravo dvojnega obdavčevanja

Za odpravo oziroma zmanjšanje dvojnega obdavčevanja sta načelom predvideni dve metodi:

  • metoda izvzetja (oprostitve),
  • metoda odbitka (dobropisa, kredita)¹.

Temeljna razlika med metodama je, da metoda izvzetja deluje na ravni dohodka, metoda odbitka pa na ravni davka.

Obe metodi imata različne izpeljanke (podmetode). Najpogosteje se uporabljata metoda oprostitve s pridržkom progresije in metoda navadnega dobropisa. Podlago za uporabo posamezne metode je najti tako v nacionalnih davčnih predpisih kakor tudi v mednarodnih sporazumih o izogibanju dvojnega obdavčevanja (v nadaljevanju: mednarodna pogodba). Kadar je sklenjena mednarodna pogodba, njene določbe prevladajo nad predpisi posamezne države. Izogibanje dvojnemu obdavčevanju in metode, ki se pri tem uporabljajo, so praviloma določene v samostojnem členu mednarodne pogodbe; v vzorčnem sporazumu OECD je to 23. člen. Ta člen odpravlja dvojno obdavčitev glede na državo prejemnikovega sedeža, tako da jo zavezuje:

  • k oprostitvi davka od dohodkov, ki so že bili obdavčeni v državi vira,
  • k priznanju dobropisa za davke, ki so že bili plačani v državi vira.

Pri metodi izvzetja se dohodek ali premoženje, ki se po določbah mednarodne pogodbe lahko obdavči v državi vira, ne obdavči v državi rezidentstva. Obstajata dve metodi izvzetja: metoda polnega izvzetja in metoda izvzetja s progresijo. Pri metodi polnega izvzetja se dohodek ali premoženje zavezanca, ki se po mednarodni pogodbi lahko obdavči v državi vira, ne upošteva pri določanju davka od drugega dohodka ali premoženja davčnega zavezanca v državi rezidentstva, in to ne glede na to, ali država vira tudi dejansko obdavči ta dohodek ali ne.

Pri metodi izvzetja s progresijo pa se dohodek ali premoženje davčnega zavezanca, ki se po mednarodni pogodbi lahko obdavči v državi vira, ne obdavči v državi njegovega rezidentstva, vendar ima ta država pravico, takšen dohodek ali premoženje upoštevati pri določanju davka od drugega dohodka ali premoženja davčnega zavezanca (kot primer 104. člen Zakona o dohodnini – ZDoh-1; Uradni list RS, št. 70/05 – UPB2 in 115/05). Metoda oprostitve s pridržkom progresije ima pomen samo pri tistih davkih, za katere je stopnja določena progresivno, saj pri davkih z enotno stopnjo, ne glede na velikost davčne osnove, pridržek progresije nima pomena. V mednarodnih pogodbah je ta metoda pogostejša.

Po metodi odbitka država rezidentstva izračuna davek od zavezančevega skupnega dohodka ali premoženja, vključno z dohodkom ali premoženjem iz vira v drugi državi, ki se po mednarodni pogodbi lahko obdavči v tej drugi državi (vendar brez dohodka ali premoženja, ki se po mednarodni pogodbi lahko obdavči samo v tej državi vira). Tako izračunani davek se zmanjša za davek, plačan v drugi državi. Tudi metodi odbitka sta dve: tako imenovana metoda polnega odbitka in metoda navadnega odbitka.

Pri polnem odbitku država prejemnikovega sedeža odšteje celotni znesek davka, ki je bil plačan v drugi državi. Nasprotno pa pri navadnem odbitku država prejemnikovega