Danes je 4.10.2022

Input:

Ur. l. RS 1089/2020, Odločba o ugotovitvi, da je druga alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kolikor se nanaša na 383.b člen tega zakona, v neskladju z Ustavo, z dne 21.5.2020

ODLOČBA
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Višjega sodišča v Ljubljani, na seji 23. aprila 202
odločilo:
1.  Zahteva za oceno ustavnosti druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena v zvezi s 384., 386. in 401. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 - uradno prečiščeno besedilo, 10/15 - popr. in 27/16) se zavrže.
2.  Druga alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kolikor se nanaša na 383.b člen tega zakona, je v neskladju z Ustavo.
3.  Državni zbor mora ugotovljeno neskladje iz prejšnje točke odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
4.  Do odprave ugotovljene protiustavnosti se uporablja druga alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kolikor se nanaša na 383.b člen tega zakona.
Obrazložitev
A.
1.  Višje sodišče v Ljubljani vlaga zahtevo za oceno ustavnosti druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) pri odločanju v pritožbenem postopku zoper prvostopenjski sklep o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti. Zatrjuje neskladje z drugim odstavkom 14. člena in 23. členom Ustave. Prvostopenjsko sodišče je dolžnikov ponovni predlog za odpust obveznosti na podlagi druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP zavrnilo, ker je bil odpust v okviru istega stečajnega postopka predhodno že pravnomočno zavrnjen na podlagi ugotovljene kršitve 383.b člena ZFPPIPP (neodzivanje na pozive upraviteljice) in od pravnomočnosti zavrnitve še ni preteklo deset let. Dolžnik v ponovnem predlogu opozarja tudi na posebne okoliščine prvotne kršitve.
2.  Predlagatelj opozarja, da 2. točka drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP ne dovoljuje odpusta obveznosti v obdobju desetih let. Zakonodajalec je tako nedovoljenost odpusta v obdobju desetih let na eni strani predvidel za dolžnike, ki so kršili svoje obveznosti glede (i) dosegljivosti sodišču in upravitelju (383.b člen ZFPPIPP), (ii) poročanja dolžnika o njegovem premoženjskem stanju (384. člen ZFPPIPP), (iii) omejitve poslovne sposobnosti (386. člen ZFPPIPP) ter (iv) v zvezi z delovnim razmerjem oziroma prizadevanjem za zaposlitev (401. člen ZFPPIPP). Navaja, da je ista desetletna prepoved predvidena na drugi strani tudi za kvalitativno povsem drugačne vrste kršitev, in sicer za (i) tiste dolžnike, ki so bili na podlagi kazenske evidence pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu,1 (ii) tiste, ki so jim bile obveznosti že odpuščene,2 in (iii) tiste, ki so s prikrivanjem ali lažnim prikazovanjem podatkov o