SODBA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 15. julija 2004 (Jezik postopka: italijanščina)
„Neizpolnitev obveznosti države – Direktiva 77/388/EGS – DDV – Člen 11(A)(1)(a) – Davčna osnova – Subvencije, ki so neposredno povezane s ceno – Uredba (ES) št. 603/95 – Pomoči, dodeljene sektorju posušene krme“
V zadevi C-381/01,
Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopa E. Traversa, zastopnik, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,
tožeča stranka,
proti
Italijanski republiki, ki jo zastopa I. Braguglia, zastopnik, skupaj z G. de Bellisom, avvocato dello Stato, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,
tožena stranka,
ob intervenciji
Republike Finske, ki jo zastopa T. Pynnä, zastopnica, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,
in
Kraljevine Švedske, ki jo zastopa A. Kruse, zastopnik,
intervenientki,
zaradi ugotovitve, da Italijanska republika, s tem da ni odmerila davka na dodano vrednost na zneske pomoči, izplačane na podlagi Uredbe Sveta št. 603/95/ES z dne 21. februarja 1995 o skupni ureditvi trga za posušeno krmo (UL L 63, str. 1), ni izpolnila obveznosti iz člena 11 Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1),
SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, C. Gulmann (poročevalec), J.-P. Puissochet in J. N. Cunha Rodrigues, sodniki, in N. Colneric, sodnica,
generalni pravobranilec: L. A. Geelhoed,
sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratorka,
na podlagi poročila za obravnavo,
na podlagi ustnih navedb strank na obravnavi 16. oktobra 2003, kjer so Komisijo zastopali E. Traversa, K. Simonsson, I. Koskinen in K. Gross, zastopniki, Italijansko Republiko G. de Bellis, Republiko Finsko T. Pynnä in Kraljevino Švedsko A. Kruse,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 27. novembra 2003
izreka naslednjo
Sodbo
1 Komisija Evropskih skupnosti je 4. oktobra 2001 na podlagi člena 226 ES pri Sodišču Evropskih skupnosti vložila tožbo zaradi ugotovitve, da Italijanska republika s tem, da ni odmerila davka na dodano vrednost na zneske pomoči, izplačane na podlagi Uredbe Sveta št. 603/95/ES z dne 21. februarja 1995 o skupni ureditvi trga za posušeno krmo (UL L 63, str. 1), ni izpolnila obveznosti iz člena 11 Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1, v nadaljevanju: Šesta direktiva).
Pravni okvir
Ureditev Skupnosti na področju DDV
2 Člen 2(1) Šeste direktive določa, da je predmet davka na dodano vrednost tudi „dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo“.
3 Člen 11(A)(1)(a) te direktive določa:
„Davčna osnova
a) pri dobavah blaga in storitev […] je vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takšnih dobav.“
Ureditev Skupnosti o pomočeh za posušeno krmo
4 Člen 3 Uredbe št. 603/95 določa, da je višina pomoči za posušeno krmo, ki je sušena umetno s toploto, 68,83 EUR na tono in 38,64 EUR na tono za krmo, sušeno na soncu.
5 Člen 4, spremenjen z Uredbo…
