Danes je 18.5.2024

Input:

Subvencije, ki so neposredno povezane s ceno (C-144/02)

15.7.2004, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 17 minut

SODBA SODIŠČA (drugi senat)

z dne 15. julija 2004 (Jezik postopka: nemščina)

„Neizpolnitev obveznosti države – Direktiva 77/388/EGS – DDV – Člen 11(A)(1)(a) – Davčna osnova – Subvencije, ki so neposredno povezane s ceno – Uredba (ES) št. 603/95 – Pomoči, dodeljene sektorju posušene krme“

V zadevi C-144/02,

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata  E. Traversa in K. Gross, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožeča stranka,

proti

Zvezni republiki Nemčiji, ki jo zastopa M. Lumma, zastopnik,

tožena stranka,

ob intervenciji

Republike Finske, ki jo zastopata T. Pynnä in E. Byggin, zastopnici, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

in

Kraljevine Švedske, ki jo zastopata A. Kruse in A. Falk, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

intervenientki,

zaradi ugotovitve, da Zvezna republika Nemčija, s tem da ni odmerila davka na dodano vrednost na zneske pomoči, izplačane na podlagi Uredbe Sveta št. 603/95/ES z dne 21. februarja 1995 o skupni ureditvi trga za posušeno krmo (UL L 63, str. 1), ni izpolnila obveznosti iz člena 11 Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1),

SODIŠČE (drugi senat),

v sestavi  C. W. A. Timmermans, predsednik senata,  C. Gulmann (poročevalec), J.-P. Puissochet, J. N. Cunha Rodrigues, sodniki, in N. Colneric, sodnica,

generalni pravobranilec:  L. A. Geelhoed,

sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratorka,

na podlagi poročila za obravnavo,

na podlagi ustnih navedb strank na obravnavi dne 16. oktobra 2003, kjer so Komisijo zastopali  E. Traversa, K. Gross, I. Koskinen in K. Simonsson,  Zvezno republiko Nemčijo M. Lumma, Republiko Finsko T. Pynnä in Kraljevino Švedsko A. Kruse,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 27. novembra 2003

izreka naslednjo

Sodbo  

1        Komisija Evropskih skupnosti je 17. aprila 2002 na podlagi člena 226 ES pri Sodišču Evropskih skupnosti vložila tožbo zaradi ugotovitve, da Zvezna republika Nemčija s tem, da ni odmerila davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) na zneske pomoči, izplačane na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 603/95/ES z dne 21. februarja 1995 o skupni ureditvi trga za posušeno krmo (UL L 63, str. 1), ni izpolnila obveznosti iz člena 11 Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1, v nadaljevanju: Šesta direktiva).

 Pravni okvir

 Ureditev Skupnosti na področju DDV

2        Člen 2(1) Šeste direktive določa, da je predmet davka na dodano vrednost tudi „dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo“.

3        Člen 11(A)(1)(a) te direktive določa:

„Davčna osnova

a)      pri dobavah blaga in storitev […] je vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takšnih dobav.“

 Ureditev Skupnosti o pomočeh  za posušeno krmo

4        Člen 3 Uredbe št. 603/95 določa, da je višina pomoči za posušeno krmo, ki je sušena umetno s toploto, 68,83 EUR na tono in 38,64 EUR na tono za