2020.11.1.1 Naknadna vplačila kapitala v obliki nepremičnin
Veronika Knavs, davčna svetovalka v Odvetniški pisarni Jadek & Pensa d.o.o.
1 Glede ureditve naknadnih vplačil kapitala
Naknadna vplačila kapitala so predvidena po ustanovitvi družbe, družbeniki pa jih vplačujejo poleg osnovnih vložkov. Razmerje med družbeniki je vzpostavljeno na podlagi osnovnih vložkov, naknadna vplačila, ki ne povečujejo osnovnega kapitala, osnovnih vložkov in poslovnih deležev družbenikov, pa nimajo korporacijskih učinkov, temveč pomenijo zgolj premoženjsko-pravne učinke.
Zakon o gospodarskih družbah (opomba 1) (»ZGD-1«) ureja naknadna vplačila v 491.-495. členu ZGD-1. Skladno z ureditvijo mora biti obveznost naknadnih vplačil predvidena v družbeni pogodbi, ki pa lahko določa, da se odločitev glede naknadnih vplačil lahko sprejme tudi s soglasnim sklepom družbenikov o naknadnih vplačilih.
V primeru potreb po dodatnem financiranju imajo naknadna vplačila več prednosti pred drugimi oblikami financiranja. Med drugim to, da gre po naravi za lastniški vir sredstev (in ne dolžniški), ki se vodi kot kapitalske rezerve in se posledično ne obrestuje. Dodatni prednosti naknadnih vplačil v primerjavi z drugimi oblikami financiranja sta tudi, da so naknadna vplačila lahko zagotovljena v denarni ali nedenarni obliki ter da niso nujno sorazmerna s poslovnimi deleži družbenikov. V tem primeru, mora biti možnost različnega razmerja med deleži v družbi in naknadnimi vplačili predvidevati družbena pogodba.
Zakonodaja predvideva tudi možnost vračila naknadnih vložkov pod pogoji iz drugega odstavka 495. člena ZGD-1. Vračilo se ne sme opraviti prej kot tri mesece od dne, ko je bil sklep o vračilu objavljen na predpisan način in je omejeno zgolj na tisti del naknadnih vplačil, ki niso namenjena kritju osnovnega kapitala ob izgube.
2 Naknadno vplačilo kapitala v obliki nepremičnin
ZGD-1 določa, da se za naknadna vplačila v nedenarni obliki smiselno uporabljajo določbe 3. odstavka 475. člena ZGD-1, ki se nanaša na ureditev stvarnih vložkov. V praksi se smiselna uporaba določb, ki urejajo stvarne vložke, razlaga različno. Prva razlaga zagovarja, da se smiselno uporabljajo tudi določbe 476. člena ZGD-1, skladno s čimer je potrebno pripraviti posebno poročilo o naknadnih vplačilih, ki mora vsebovati tudi cenitev stvarnih vložkov, pripravljeno s strani revizorja (če vrednost naknadnega nedenarnega vplačila presega znesek 100.000 evrov). Druga razlaga zagovarja stališče, da poročilo ter cenitev stvarnih vložkov nista potrebna, saj zakon nikjer ne napotuje tudi na smiselno uporabo 476. člena ZGD-1.
Z računovodskega in davčnega vidika je pomembno, da se nepremičnine, ki so v obliki naknadnega vplačila kapitala prenesene na družbo, pri družbi prejemnici računovodsko pripoznajo po tržni vrednosti. Glede na navedeno (in tudi zaradi drugih razlogov obrazloženih v nadaljevanju) je seveda koristno, če se ob vplačilu zagotovi cenitev…
