SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 18. junija 2009 (jezik postopka: nizozemščina)
„Šesta direktiva o DDV – Člen 21(1)(c) – Davek, dolgovan samo zato, ker je bil izkazan na računu – Popravek neupravičeno zaračunanega davka – Neupravičena obogatitev“
V zadevi C-566/07,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) z odločbo z dne 30. novembra 2007, ki je prispela na Sodišče 21. decembra 2007, v postopku
Staatssecretaris van Financiën
proti
Stadeco BV,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi A. Rosas, predsednik senata, A. Ó Caoimh, U. Lõhmus, sodnika, P. Lindh, sodnica, in A. Arabadjiev (poročevalec), sodnik,
generalna pravobranilka: J. Kokott,
sodna tajnica: C. Strömholm, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 11. decembra 2008,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za Stadeco BV A. Fruijtier, odvetnik,
- za nizozemsko vlado C. Wissels, M. de Grave in C. ten Dam, zastopniki,
- za nemško vlado M. Lumma in C. Blaschke, zastopnika,
- za grško vlado S. Spyropoulos, S. Trekli in M. Tassopoulou, zastopniki,
- za italijansko vlado R. Adam, zastopnik, skupaj z G. De Bellis, avvocato dello Stato,
- za Komisijo Evropskih skupnosti D. Triantafyllou in W. Roels, zastopnika,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 12. marca 2009
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 21(1)(c) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/680/EGS z dne 16. decembra 1991 (UL L 376, str. 1, v nadaljevanju: Šesta direktiva), in načela davčne nevtralnosti.
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Staatssecretaris van Financiën (v nadaljevanju: Staatssecretaris) in družbo Stadeco BV (v nadaljevanju: Stadeco) v zvezi s pravico davčnega zavezanca do popravka davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), ki je izkazan na računu, izstavljenem prejemniku opravljenih storitev.
Pravni okvir
Skupnostna ureditev
3 Na podlagi člena 2(1) Šeste direktive je „dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo“ predmet davka na dodano vrednost.
4 Člen 9(2)(c) te direktive določa da „je kraj opravljanja storitev v zvezi z […] dejavnostmi s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, zabavnih prireditev ali podobnih dejavnosti, vključno z dejavnostmi organizatorjev teh dejavnosti, in kadar je to ustrezno, opravljanjem pomožnih storitev, […] kraj, kjer so te storitve dejansko opravljene“.
5 Člen 21(1)(c) omenjene direktive določa, da je DDV po notranjem sistemu dolžna plačati „vsaka oseba, ki na računu ali drugem dokumentu, ki se priznava kot račun, izkaže [DDV]“.
Nacionalna ureditev
6 Člen 1(1)(a) zakona o prometnem davku (Wet op de omzetbelasting) z dne 28. junija 1968 (Staatsblad 1968, št. 329) v različici, ki velja za davčno obdobje, ki se obravnava v glavni stvari (v nadaljevanju: „Wet“), določa, da „je ‚prometni davek‘ davek, ki se obračuna od […] dobav blaga in storitev, ki jih podjetnik v okviru dejavnosti svojega podjetja opravi na Nizozemskem“.
7 Člen 6(2)(c), prva točka, Wet določa da je „kraj opravljanja storitev v zvezi z dejavnostmi s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, zabavnih prireditev ali podobnih dejavnosti […] kraj, kjer se te dejavnosti in dela dejansko…
